Jajce je mesto v osrednji Bosni in Hercegovini v zveznem kantonu Centralna Bosna. Leži na križišču cest med Banja Luko in Mrkonjić Gradom ter Donjim Vakufom, kjer se stekata reki Pliva in Vrbas. Samo par kilometrov od mesta se nahaja Veliko in Malo Plivsko jezero na katerih so kot posebna zgodovinska znamenitost nadvse zanimivi srednjeveški mlini (domačini jih imenujejo ˝Mlinčići˝). Devetnajst lesenih mlinov na vodi pokritih s skodlami, ki so bili zgrajeni z namenom mletja zrnja, je zgrajenih iz starega hrastovega lesa in so brez podstrešja, oken in dimnika. Zgodovinarji predvidevajo, da jih je prvotno bilo 33, njihova izgradnja pa naj bi segala vse do Srednega veka. Prva pisna omemba mlinov sega v leto 1562 iz starih zapisov pa je razbrati, da jih je takrat, v času Otomanskega cesarstva, na slapovih bilo zgrajeno kar 24, med njimi pa jih 6 ni obratovalo. V 17. stoletju je bilo po nekaterih zapisih na Plivskem jezeru kar 26 delujočih mlinov, v katere so svoje zrnje prinašali na mletje okoliški prebivalci.
Nadvse zanimiva je sama postavitev mlinov, ki je v neverjetnem skladu z naravnim terenom in so že od začetka edinstvena veduta Plivskega jezera. Bilo bi zanimivo gledati stare ljudi in ženske, ki so pred stoletji v mline nosili vreče zrnja in se dostojanstveno klanjali pri njihovih vhodih. Mlini so bili v lastništvu premožnejših posestnikov, ki so mline dajali v najem in koriščenje okoliškemu prebivalstvu. Davek na koriščenje so uporabniki plačevali v pridelani robi in je znašal 10% od skupno proizvedene moke. Vsaka družina je imela na razpolago točno določen dan v tednu ko je mline lahko koristila, omenjeni razpored pa se je strogo spoštoval. Odprta vrata so nakazovala, da so v mlinu prisotni mlinarji, zaprta pa, da mlin trenutno ne obratuje. To je tudi pomenilo, da se zaprtemu mlinu ni dostopalo, kar nakazuje na visoko moralo in kulturo takratnih prebivalcev na omenjenem prostoru.
Mlin je bil sestavljen iz več delov (pogonsko kolo, pogonska os, korito, mlinski kamen, kašča …), mlinarji pa so vodo do njih uravnavali s posebnimi zapornicami na jezeru. Vodo so skozi korito privedli do pogonskega kolesa, ki je poganjalo pogonsko os za mlinski kamen. S posebnim vzvodom za dvig mlinskega kamna, so regulirali in po želji nastavljali kakovost mletja oz. finost moke. Skozi čas so mlini zaradi industrijskega razvoja in hitrega življenja izgubili na pomembnosti, kar je skoraj privedlo do njihovega propada. Neprecenljiva zgodovinska in etnološka vrednost nadvse zanimivih mlinov dejansko predstavlja ogledalo bosanske tradicije in temelj za ohranjanje nekdanjega načina življenja na tem področju, zato so leta 2005 pričeli z njihovo obnovo. Leta 2009 so mlini na Plivskem jezeru bili proglašeni za kulturni spomenik Bosne in Hercegovine posebnega pomena in so eden od ključnih elementov v razvoju turizma na širšem področju mesta Jajce.
Oznake do njihove lokacije so sicer v času našega obiska bile slabše označene, a nas je do njih pripeljal vrvež na jezerih. Veliko in Malo Plivsko jezero namreč ponujata ogromno športnih in rekreativnih možnosti za okoliške prebivalce. Na obalah jezer in okrog omenjenih mlinov se je trlo ljudi, ki so uživali v ribolovu, pikniku in igri v parku ter vožnji s kanuji. Opazili smo tudi veliko kolesarjev, pohodnikov in nekaj plavalcev, parkirnega prostora pa skoraj nismo našli. Kljub vrvežu je bil obisk mlinov posebno doživetje. Če vas pot slučajno zanese v omenjene kraje ali mino njih, jih toplo priporočam.
Viri:
