V vzhodnem delu Slovenije se skoraj ob meji s Hrvaško nad trgom Rogatec dviguje mogočen in čudovit dvorec Strmol. Njegova renesančna zasnova in obočne konstrukcije ter poznejši močan vpliv baroka, ki mu je dal bogato notranjščino in privlačno poslikavo fasad, ga uvrščajo med pomembnejše fevdalne objekte na Slovenskem. Privlačna arhitekturna poslikava fasad v modrosivi barvi (ostanke so odkrili pri sondiranju zunanjih ometov in jih verno rekonstruirali) izvira iz obdobja pozne renesanse oz. zgodnjega baroka, današnjemu grajskemu kompleksu na hribu pa dajejo izjemno slikovit videz. Renesančno baročni dvorec je sicer nastal iz srednjeveškega stolpa, ki so ga Celjski grofje leta 1436 podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Omenjeni stolp je v jedru današnjega gradu še vedno ohranjen. Čeprav je dvorec v svoji preteklosti zamenjal kar nekaj lastnikov (grofje Celjski, Reisingi, Dornbergerji, Attemsi do zadnjih lastnikov pred 2. svetovno vojno pa grofje Windischgraetzi) se je njegovo ime po grofu Strmolskemu ohranilo vse do danes. Leta 1479 je deželni knez podelil kot dedni zajem rogaški stolp (den turn Rohatsch) Andreju Strmolskemu, njegovemu bratu Henriku in sestrama Marjeti in Magdaleni. Poznejši lastniki gospoščine in graščine so se večkrat menjavali.
Tako je posestvo v začetku 16. stoletja prevzel Krištof Tumperger (1516), v drugi polovici omenjenega stoletja pa je Hans Erazem Tumperger (1568) svoj deželno prodal knežji zajem, plemiško prebivališče Strmol in stolp z nepremičninami Hansu Auersperškemu Turjaškemu. Dvorec je v nadaljevanju posedovala Elizabeta Alapi (1571), kasneje pa Jožef Dornberški (1573), znan po svojem sodelovanju pri zadušitvi kmečkega upora pa tudi zaradi ropov in pustošenj, ki si jih je ob tem privoščil. V 16. stoletju so ob prvotnem stolpu prizidali še en stolp ali trakt in celotno zgradbo obdali z obzidjem in obrambnimi obzidnimi stolpiči. S prezidavo je stavba v tlorisu pridobila obliko črke T in s tem izgubila prvotno utrdbeno vlogo. Konec 17. stoletja so obrambne stolpiče podrli, obzidje pa nadomestili z nizko zidano ograjo. Višino prvotnega stolpa so prilagodili ostali stavbi in ob njej pozidali manjšo enonadstropno stavbo z notranjim dvoriščem. Dornberški so dvorec posedovali do leta 1626, ko jih je nasledil baron Jurij Reising s Hartenštajna, za Reisingi ga je podedovala Marija Izabela grofica Petazzi (1730). Kot lastniki so se nato naglo zvrstili Karl Jožef grof Petazzi (1739), kasneje pa ga po odločitvi deželnega kneza v fevd prevzame Ahac Hertenfelder (1740). V nadaljevanju so ga posedovali še Jožef baron pl. Winterhofen (1804), kasneje rodbina Attems (1807) in za njo knez Alfred pl. Windischgrätz, ki so ga posedovali tudi še pred 2. svetovno vojno. V dvorcu Strmol je bilo v 19. in v začetku 20. stoletja okrajno sodišče, o čemer pričajo še ohranjene ječe v kleteh. V njih je sedaj vinoteka z vinskimi tabernaklji, ob gradu je bil svoj čas zasnovan tudi lep angleški park z obzidanim studencem.
Park se žal ni ohranil, graščina pa je po vojni služila kot stanovanjska stavba. Grajski kompleks renesančno-baročnega dvorca Strmol je znova zaživel leta 2003, ko so ga po osmih letih trdega in strokovnega dela temeljito obnovili. V zahtevnem projektu so sodelovali Občina Rogatec, Ministrstvo za kulturo RS ter dva zasebna investitorja, danes pa ima skupaj s pripadajočim parkom status spomenika kulturne stavbne dediščine. Dvorec ni zanimiv samo z vidika stavbne dediščine, saj v njem ponujajo tudi nadvse zanimive vsebine. Na ogled je stalna razstava mednarodne likovne zbirke sodobne umetnosti ˝Strmol˝, prav tako pa se skozi vse leto izmenjujejo razstave domačih in tujih umetnikov. Zanimiva je čudovita kapelica z ohranjenimi baročnimi freskami, ki se prvič omenja leta 1682 in je posvečena sv. Vincenciju Ferrerskemu. Kapela je povezana z dvema večnamenskima slavnostnima dvoranama (mala in velika), ki sta okrašeni s klasicistično poslikavo in v katerih se izvajajo koncerti in druge prireditve, seminarji, konference, poroke. Tukaj je še stilska postavitev grajske sprejemnice z delovnim kabinetom, ki poustvarja celovit baročni ambient reprezentančnih prostorov iz 18. stoletja.
Gostje se lahko razvajajo z gostinskimi storitvami v restavraciji v baročnem salonu in pivnici v nekdanji viteški sobi, kot posebnost pa bi omenil rekonstruirano grajsko črno kuhinjo z odprtim kamnitim ognjiščem in zidano napo. Ponujajo pojedine izpod peke, jedi na žlico do slavnostnih obedov in banketov v veliki slavnostni dvorani, za zaključek srečanja pa vas popestrijo s povabilom v nekdanjo grajsko ječo, sedaj preurejeno v ˝Vinoteko za prijatelje˝, kjer lahko preizkušate vina vrhunske kvalitete. Na podstrešju je urejena razstava ˝Kuharca˝ Pokrajinskega muzeja Celje in predstavlja meščansko in podeželsko kuhinjo zadnjih dveh stoletij. Na razstavnih policah oz. starem kuhinjskem pohištvu obiskovalec lahko občuduje stare predmete in pripomočke, ki so jih gospodinje uporabljale v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja. Nadvse zanimivi so razni mlinčki za kavo, posoda, jedilni pribor in še mnogo drugega.
Zanimiva je tudi stalna razstava posvečena slovenskemu književniku rojenega v Rogatcu, Branku Hofmanu (1929-1991), ki je s svojimi deli zaznamoval obdobje po 2. svetovni vojni do začetka 90-ih let 20. stoletja. Zapuščino književnika je njegova vdova podarila Občini Rogatec v spomin na njegov rojstni kraj. Hofmanovo književno delo je ohranjeno v obsežni in raznoliki dokumentaciji. Zbirka zajema njegove rokopise in tipkopise pesmi, dram, literarnih kritik, tekstov za radijske oddaje itd. V osebno zapuščino sodijo pisma, fotografije, osebni dokumenti in predmeti, bogat knjižni fond ter pohištvo in umetniška dela. V sklopu dvorca Strmol deluje tudi zanimiv Muzej na prostem Rogatec, kjer se lahko obiskovalec sprehodi skozi življenje kmetov in obrtnikov v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja, predvsem z pobočij Boča, Donačke gore in Maclja.
Nasploh je dvorec lepo urejen in obnovitvena dela še vedno potekajo. Trenutno obnavljajo gospodarski del dvorca, kar se mi zdi pohvale vredno in z vidika ohranjanja stavbne dediščine zelo spodbudno. Sprehod po grajskih nadstropjih in muzejskih zbirkah obiskovalca vrne v obdobje srednjega veka, name pa je največji vtis naredila črna kuhinja in grajska restavracija. Njeni meniji vsebujejo prave srednjeveške poslastice, ki ga s doživljajskimi programi za skupine še dodatno popestrijo. Tako lahko obiskovalec uživa med ˝plemiči in kmeti˝, ki mu zraven ogleda postrežejo z malico v grajski črni kuhinji in vinsko degustacijo s koruzno jerpico v degustacijski sobi. Jerpica je narejena iz ostankov testa (zmesna moka z otrobi), ki so jo gospodinje pri peki kruha spekle v okusne male pogače, premazane s smetano in obložene z ocvirki. Danes so odlično toplo pecivo na sprejemih in pogostitvah. Skratka, zraven zanimivega ogleda zbirk v dvorcu, lahko obiskovalec v njem doživi tudi nekaj družabnih trenutkov srednjeveškega obdobja, kar je nadvse čudovito doživetje. Toplo priporočam obisk v skupinah. Dvorec Strmol je odprt od 1. aprila do 31. oktobra med 10. in 18. uro, vse dneve razen ponedeljka, za skupine pa je možen ogled tudi izven odpiralnega časa. Vse informacije o dvorcu in njegovem obisku dobite na naslovu:
Kontakt:
Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec
Pot k ribniku 6, 3252 Rogatec
T: +386 (0)3 81 86 200
E: tic.rogatec@siol.net
W: www.rogatec.net
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
